Bančni depozit je varna investicijska možnost v obliki vezave sredstev, ki jo nudijo bančne institucije. Investiranje poteka tako, da vlagatelj vloži določen znesek sredstev na račun za vnaprej znano časovno obdobje. Glede na dolžino trajanja oziroma vezave sredstev je določena tudi obrestna mera. Investitor po zapadlosti naložbe pridobi izplačano glavnico ter vse natečene obresti.

Podoben princip investiranja v klasične bančne depozitne certifikate nudijo naložbe v zavarovana posojila, ki na neodvisni spletni platformi za reinvestiranje združujejo posojilojemalce in vlagatelje. Investitor veže sredstva v posamezno posojilo in ga s tem tudi financira. Denar se tudi veže za določeno časovno obdobje, posamezno posojilo pa se v tem obdobju obrestuje po dani obrestni meri.

Bančni depozit s povprečnim letnim donosom

Banke nudijo precej nizke obrestne mere pri vlaganju v klasične depozitne certifikate. Ponekod so obrestne mere fiksne, ponekod pa spremenljive. Na donosnost tako lahko vpliva tudi inflacija. Izračunan povprečni letni donos bančnih depozitnih certifikatov iz leta 2018 znaša približno 0,38 odstotka. Sredstva na računu se zato zelo počasi plemenitijo in zato je ta naložbena možnost bolj podobna varčevanju.

Na drugi strani pa investicije v zavarovana posojila nudijo višje obrestne mere, ki so določene na podlagi kreditne sposobnosti in bonitetne ocene posameznega posojilojemalca. Tako so vlagatelji z vsemi objavljenimi posojili na platformi v letu 2018 ustvarili povprečne donose v višini 8,69 odstotkov.

Bančni depozit – donosnost po treh letih vezave sredstev

Običajno so bančni depozitni certifikati na voljo za investiranje v daljšem časovnem obdobju, saj je od tega odvisna tudi dana obrestna mera. Za to naložbeno možnost se največkrat odločajo vlagatelji, ki ne želijo tvegati ter pri tem varčevati sredstva, ki jih sedaj ne potrebujejo. Vezava sredstev po treh letih na bančnem računu ustvarja precej nizko rast, v povprečju okoli 1,56 odstotka.

Naložbe v zavarovana posojila pa po treh letih vezave sredstev v posamezno posojilo nudijo precej višjo rast kot depozitni certifikati pri bankah, saj vlagatelj v povprečju lahko ustvari okoli 24,36 odstotkov donosa. To je kar 16 krat več kot pri vezavi sredstev v depozitne certifikate pri bankah. Vendar pa ne za ceno varnosti, saj obe investicijski možnosti nudita mehanizme, ki investicije varujejo pred izgubami.

Naložbe s plačilom kazni za predčasni dvig sredstev

Za naložbo v bančni depozit je značilno, da banke za predčasni dvig sredstev iz računa zaračunavajo visoke kazni, ki jih mora vlagatelj plačati. Na drugi strani pa platforma za investiranje v zavarovana posojila ne zaračunava stroškov predčasnega dviga sredstev.