Terjatev nastane, ko dolžnik ne poravna dogovorjenega zneska za opravljeno storitev ali za proizvod, ki mu ga je dostavil dobavitelj. Zakaj dolžniki ne poravnajo svojih obveznosti, pa je težko reči. Lahko bi se omejili na dva faktorja, ampak jih je zagotovo več.

Prvi bi v tem primeru lahko bil, da je dolžnik pozabil plačati račun. Čeprav se sliši nemogoče, zlasti ob vsej tej današnji tehnologiji, pa je popolnoma možno, da dolžnik pozabi ali spregleda račun. Ker današnja tehnika stremi k čim enostavnejšem in hitrejšem ter posledično varnejšem poslovanju, je na voljo tudi e-račun, ki omogoča, da se prejeti računi samodejno prenesejo v čakalno vrsto znotraj poslovne banke. Če pa nimamo tovrstne storitve, pa moramo biti dodatno pozorni, da ne spregledamo kakšnega računa.

Drugi način pa je seveda malomarnost. Veliko je podjetnikov in končnih uporabnikov, ki računa ne želijo plačati. Nekateri ne plačajo, ker z izdelkom niso zadovoljni. V takšnih primerih imamo reklamacijo, nekateri pa enostavno ne želijo plačati. Za te bi lahko rekli, da so nas okrog prenesli.

Ko podjetje izstavi račun, ima vsak račun rok plačila. Že prej smo omenili, da se po tem roku dolžniku pošlje še en račun. V kolikor tudi tega ne plača, je poslovna praksa, da se dolžnika pisno obvesti o neplačani obveznosti. Morda je tu nasvet, da je z dolžnikom potrebno ravnati kar se da prijazno, zelo dobrodošel. Vsaj na začetku. To pa iz preprostega razloga, ki smo ga omenili že na začetku. Lahko da je dolžnik spregledal račun. Ker si po vsej verjetnosti želimo še nadaljnjega poslovanja, smo prijazni in potrpežljivi. V kolikor pa ugotovimo, da bo potreben drugačen pristop, potem pa se lotimo drugačnih prijemov, o katerih pa si lahko preberete v naslednjem prispevku.