Pred nami je 6 prispevkov na temo terjatev. Pogledali si bomo kaj terjatve so, kako nastanejo, katere oblike terjatev poznamo, kako lahko uspešno izterjamo dolg, kako lahko terjamo dolžnike, če so v tujini in nazadnje, kaj narediti v primeru, če terjatev bremeni napačno osebo? Kar nekaj člankov je pred nami zato začnimo s prvim.

Kaj je terjatev in kako nastane?

Verjetno smo vsi mnenja, da so terjatve kar pogost pojav. Vsaj na osnovi tistega kar slišimo po televiziji in radiu. Vse več je primerov, ko podjetja ne zmorejo ali enostavno nočejo plačati svojega dolga. Niso le podjetja tista, ki so v prekršku. Vedno več je tudi končnih, fizičnih uporabnikov, ki zaradi izgube službe, slabe investicije ali katerega koli drugega razloga, ne zmorejo plačati svojih dajatev.

Terjatev je pravica zahtevati od podjetja ali končnega uporabnika plačilo dolga v določenem roku. Ko podjejte opravi svoje delo, bodisi govorimo o storitvi ali proizvodu, za to delo izstavi račun. Vsak račun ima rok plačila. V kolikor se rok plačila preseže, se dolžniku pošlje opomin. Ker pa veliko opominov roma naravnost v koš za smeti, so podjetja prisiljena izterjati dolg po drugačni poti. Ta pot je ponavadi najpogosteje sodna pot. Čeprav je do sodišča še kar dolga pot, je to najpogostejša izbira.

Ker podjetja nimajo prav veliko časa na voljo za izterjavo, se včasih lahko izterjava tudi slabo konča. To pa pomeni, da zapade in upnik je na ta način oproščen vseh bremenitev. Zastaralni rok terjatve je sicer pet let, če ni drugače z zakonom določeno. Kako pa se podjetje uspešno loti izterjave, lahko preberete v naslednjem prispevku.