Verižna kompenzacija je pojem, ko označuje način za to, da se med več deležniki poravna dolgove. Recimo, da je vpletenih več podjetij, pri čemer imajo vsi med seboj določene dolgove in terjatve en do drugega. Ker bi bilo zamudno, da vsak vsakemu izplača dolg, se lahko situacijo razreši tudi na drugačen način. Na podlagi nastale situacije se določi, kdo mora komu poravnati znesek, ostale obveznosti pa se medsebojno izničijo.

Pogodba

Da bi se lahko verižno kompenzacijo izpeljalo in da bi bila pravno veljavna, mora biti napisana v obliki pogodbe. V pogodbi mora biti definirano, kdo so osebe, ki vstopajo v postopek in kakšne so njihove dolžnosti. Pogodba začne veljati na dan, ko jo podpišejo vsi udeleženci v postopku.

Oblika pogodbe ni striktno predpisana. Pomembno pa je, da je iz nje jasno razvidno, za kaj se gre, do kdaj bodo dolgovi poplačani. Prav tako pa, na kakšen način. Z njeno vsebino se morajo strinjati vsi udeleženci.

Prisotnost tretje osebe ali ne

Ker lahko dostikrat na tem področju pride do nesoglasij in se ne doseže sporazum tako zlahka, obstaja rešitev. V tem primeru je smiselno, da vpletena podjetja za pomoč poprosijo tretjo osebo. Večinoma gre za osebo, ki deluje na področju izterjav in poravnav dolgov. Ta bo točno vedela, kako je treba v določenem primeru ravnati. Znala bo predlagati najbolj ustrezno rešitev. Ta mora biti taka, da jo sprejmejo vsi udeleženci.

Gre torej za nekakšnega organizatorja postopka verižne kompenzacije, ki poskrbi, da vse teče gladko, brez zapletov. Poskrbi za komunikacijo z vsemi deležniki, za razreševanje vprašanj in morebitnih sporov. Spremlja tudi potek samega postopka in to, kdaj so bile vse obveznosti izpolnjene.

Vidimo lahko, da je torej verižna kompenzacija metoda, ki zagotavlja, da so zadovoljni vsi udeleženci. Poskrbi tudi za to, da je vse urejeno na pravno-formalen način. Take osebe pomoč ponujajo proti plačilu. Vsekakor pa je smiselno iti v to, saj se lahko z enim korakom reši situacijo, ki je bila lahko prej na čakanju veliko časa.