Za marsikaterega delavca je plačilni dan najljubši dan v mesecu, saj se takrat izplačuje trdo zasluženo nadomestilo za ure dela v preteklem plačilnem obdobju. Poleg plače pa se vsakdo veseli tudi dopusta, ki prinaša dobrodošel oddih in omogoča nabiranje novih moči za delo v prihodnje. Če združimo oboje, plačo in dopust, pa dobimo regres – to je plačilo, ki ga je delodajalec dolžan plačati delavcu za letni dopust.

Regres in letni dopust

Vsak delavec, ki je zaposlen za polni ali krajši delovni čas, je po Zakonu o delovnih razmerjih upravičen do letnega dopusta, ki običajno znaša štiri tedne. Trajanje dopusta je odvisno od razporeditve delovnega časa, torej od dolžine delovnega tedna – tisti, ki delajo pet dni na teden, so deležni 20 delovnih dni dopusta, tisti, ki delajo šest dni na teden, pa 24 in tako naprej. Omenjene številke veljajo za minimalni letni dopust, seveda v nekaterih primerih ta traja tudi dlje. V primeru posebnih osebnih okoliščin je lahko delavec upravičen do daljšega minimalnega dopusta, lahko pa dopust podaljša tudi delodajalec.

Vsakemu delavcu, ki je upravičen do letnega dopusta, pripada tudi regres, denarno nadomestilo, ki ga mora za ta namen izplačati delodajalec. Znesek regresa spet ni povsem fiksen – minimalni znesek je enak višini minimalne plače v tekočem letu, kar velja za zaposlene v zasebnem sektorju, medtem ko je v javnem sektorju višina regresa določena s plačnimi razredi. Spet je na tem področju nekaj svobode pri določanju točnih številk, saj lahko delodajalec izplača tudi višje zneske, če je tako določeno v kolektivni pogodbi in pogodbi o zaposlovanju.

Glede letnega dopusta in regresa obstaja več omejitev in določil, ki odločajo o tem, kdo je upravičen in koliko mu pripada dopusta ter denarnega nadomestila. Redno zaposleni delavci, ki delajo skozi celotno koledarsko leto, glede tega nimajo skrbi, lahko pa pride do zmede v primeru menjave delovnih mest oziroma delodajalca, vmesne brezposelnosti in podobnih sprememb.