V prispevkih smo govorili o terjatvah. Omenili smo kaj terjatev je, kako nastane in seveda kako lahko ustrezno izterjamo dolgove ne glede na to ali so dolžniki domači ali tuji partnerji. Napisali smo, da je terjatev sodni postopek, kjer upnik preko sodišča terja izplačilo dolga. Ker je neplačnikov vse več, so ti postopki postali že stalnica v modernem poslovanju.

Kaj pa, če terjamo napačno osebo ali napačno podjejte? Kaj v primeru, ko nas nekdo terja, pa vendar nismo dolžnik? V takšnem primeru mora domnevni dolžnik podati ugovor zoper sklepa o izvršbi. Seveda se najprej podjetje, ki je domnevni dolžnik prepriča, da ničesar ne dolguje. Če ugotovimo, da nismo naročili nikakršne storitve ali nobenega proizvoda, potem smo zagotovo upravičeni, do ugovora. Lahko pa se zgodi, da smo imeli reklamacijo in smo izdelek poslali dobavitelju nazaj, pa se je zgodila zmešnjava. Zato je potrebno biti zelo pozoren na pretekle dogodke, zlasti na reklamacije. Lahko se tudi zgodi, da prejmemo obvestilo o izterjavi za dogodek, ki se je zgodil nekaj let nazaj. V takšnem primeru je pomembno, da imamo vse poslovne dogodke tudi ustrezno arhivirane in zabeležene. Terjatve imajo sicer rok, ko zastarajo. Ta rok je pet let.

Vidimo torej, da je kar nekaj možnih načinov s katerimi nas lahko nekdo pomotoma bremeni. Zato moramo biti hitri in ažurni, ter podati ugovore kar se hitro da. Kajti čas za ugovor je 8 dni. Četudi podamo ugovor, to še vedno ne ustavi sodnega postopka. Je pa vsak ugovor potrebno plačati. Vsak ugovor znaša 55 evrov. Če ugovora ne plačate, se smatra, da je ugovor umaknjen. Vsekakor je potrebno biti pozoren. Dolgove je najpametneje plačati takoj, ko prispejo. V kolikor pa gre za pomoto, pa je potrebno čimprej reagirati in stopiti v stik s pošiljateljem.