Vzajemni skladi so ena izmed možnosti, na katero naleti posameznik, ko razmišlja o načinih varčevanja. Predstavljajo učinkovito alternativo drugim varčevalnim oblikam, kot so na primer nakup delnic, nakup obveznic, odprtje varčevalnih računov in tako dalje.

Vzajemni skladi združujejo na enem mestu vloženo premoženje večjega števila posameznikov – vlagateljev. Vsak vzajemni sklad ima svojega upravljalca. Ta premoženje vlagateljev smiselno naloži v različne vrednostne papirje, ponavadi v delnice ali obveznice. Pri tem pa seveda razprši denar v različne gospodarske panoge in različne svetovne regije. Od tega, v katero gospodarsko panogo in v katero svetovno regijo je bil denar naložen, je odvisna dobičkonosnost. Ta je lahko zelo visoka, res pa je, da vzajemni skladi ne zagotavljajo zajamčene donosnosti. Gibanje le-te je namreč v celoti odvisno od stanja na tržišču.

Obstaja več vrst vzajemnih skladov

Tako poznamo delniške sklade (pri katerih upravljalec sredstva večinoma naloži v delnice), mešane sklade (pri katerih upravljalec okoli polovico sredstev naloži v delnice, ostalo polovico pa v bančne depozite ali obveznice), obvezniške sklade (pri katerih upravljalec sredstva naloži v obveznice), sklade denarnega trga (pri katerih upravljalec sredstva naloži v bančne depozite in instrumente denarnega trga).

Za koga so vzajemni skladi najbolj primerni?

Najpomembneje je, da minimalni zneski vplačil niso določeni. Tako da je ta način vlaganja primeren tudi za vlagatelje, ki imajo na voljo za investicije nižje zneske, ki jih želijo oplemenititi. Vsak  posameznik – vlagatelj – si lahko izbere svoj znesek za vlaganje, ki je primeren zanj. Možnost je tudi, da se vlagatelj odloči za redno mesečno vplačevanje v sklade. Tako lahko določen znesek, recimo 50 evrov, v vzajemne sklade naloži vsak mesec. Na ta način lahko vsak vlagatelj na dolgi rok doseže zastavljene cilje, najsi bodo to dodaten denar ob pokojnini ali štipendiji, sredstva za nakup ali obnovo stanovanja, nakup novega avtomobila, sanjsko potovanje okoli sveta – karkoli si posameznik torej zaželi in je za to pripravljen dolgoročno delati in čakati.