Dan, ko dva poslovna partnerja skleneta pogodbo o sodelovanju, v marsičem spominja na poročni dan. V obeh primerih se sklene zveza, ki lahko, če gre kaj narobe, drago stane eno ali obe strani.

Odvetnik Robert J. Steinberger iz San Diega je ugotovil, da kar 80 % poslovnih partnerstev propade zaradi enega od teh dveh razlogov:

• pomanjkanje denarja in
• nezmožnost dogovora, kako razporediti denar, ki je na razpolago

dogaja se tudi to, da zavezništva, ki imajo sicer zelo velik potencial, propadejo zaradi finančnih razlogov. Zaradi tega je zelo pomembno, da pred sklenitvijo pogodbe obe strani dorečeta, kaj od zavezništva pričakujeta, na kakšen način naj se upravlja z denarjem, prioritete itd.

Skupne vrednote

Pomembno je, da obe strani podobno razmišljata glede tega, za kaj je vredno dati denar, v kaj investirati. V primeru, če eden želi večino denarja investirati v novo opremo in razvoj podjetja, drug pa meni, da je to zapravljanje denarja oziroma denar raje potroši v zasebne namene, se tako sodelovanje verjetno ne bo dobro končalo. Pogosta razhajanja bodo slej kot prej privedla do prekinitve sodelovanja. Ko z nekom skleneš zavezništvo, hkrati pristaneš na skupno upravljanje določene vsote denarja. Če tukaj prioritete niso podobne, se lahko stvari hitro zapletejo.

Kompenzacija in finančna nezvestoba

Partnerstvo se najpogosteje razdre iz dveh razlogov, vezanih na finance: kompenzacija in finančna nezvestoba.

Za izognitev problemov v zvezi s kompenzacijo se morata partnerja predhodno dogovoriti, kakšna pričakovanja ima vsak od njiju. Sta pripravljena oba prejeti manjše plačilo na račun tega, da se določen delež dobička investira v rast podjetja?

Pri finančni nezvestobi so stvari nekoliko bolj zapletene. Pomembno je, da si partnerja zaupata. Če eden od obeh sumi, da je drug ukradel del skupnega denarja, sum pa se izkaže kot neupravičen, se zaupanje uniči in bosta težko nadaljevala s skupnim poslovanjem. V nasprotnem primeru pa je seveda sodelovanje že takoj obsojeno na propad.

Da se temu izogneta, je pametno, da si razporedita nadzor nad posameznimi kategorijami; en naj bo odgovoren za poslovanje na dnevni ravni, en pa za celotno usklajevanje računov: kreditne kartice, banke, izdani in plačani računi. Prevaro lahko preprečita tudi tako, da se dnevno podpisujeta na čeke, ki se nanašajo na določeno količino denarja, ali določita limit na banki.

Vir: entrepreneur.com